SPREMEMBE DAVČNE ZAKONODAJE - 2012

V letu 2012 je bila sprejeta vrsta sprememb davčne zakonodaja. Nekatere so začele veljati takoj, nekatere veljajo za leto 2012, nekatere pa z letom 2013.

V pregledu v nadaljevanju predstavljamo le tiste spremembe, ki bodo učinkovale na poslovanje največ podjetij in / ali zaposlenih. Razen navedenih so bila spremenjena tudi nekatera druga davčna zakonska določila, ki so predstavljena zgolj bežno ali pa sploh ne.

ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

Javnosti doslej pogosto predstavljena sprememba Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je postopno znižanje davčne stopnje: iz izhodiščne 20 %, veljavne za leto 2011, na 15 % po preteku prehodnega obdobja. Za leto 2012 velja 18 % stopnja, nato se bo vsako leto, do leta 2015, znižala za 1 %. Na višino davka od dohodkov bo vplivala tudi spremenjena davčna olajšava za investiranje, ki je povečana iz 30 na 40 % vrednosti vlaganj v opremo in neopredmetena sredstva, ne glede na vrednost tako ugotovljene olajšave (do leta 2012 je bila zgornja meja koriščenje tovrstne olajšave določena s 30 tisoč EUR). Nespremenjeno je določilo o petletnem prenosu nekoriščene investicijske olajšave. Prav tako je povečana olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj – iz 40 na 100 %, ukinjena je regijska olajšava za tovrstna vlaganja na manj razvitih področjih, ni pa mogoče istočasno uveljaviti olajšave za investiranje (40 % investiranega zneska) in v raziskave in razvoj. Vse navedene spremembe veljajo že za ugotavljanje davka za leto 2012.

V letu 2013 pričenjajo veljati še nekatere dodatne spremembe. Pomembnejša je tista, po kateri bo mogoče v posameznem davčnem obračunu znižati davčno osnovo zaradi koriščenja davčnih izgub, ugotovljenih v davčnih obračunih za pretekla leta, a le za polovico. Poenostavljeno to pomeni, da bodo podjetja, ki bodo po letih izgub poslovala z dobičkom, za to leto morda morala plačati davek – če bodo učinki davčnih olajšav manjši od polovice dobička pred obdavčenjem, povečanega za davčno nepriznane odhodke.

Javno je bila močno izpostavljena tudi razširitev kroga t.i. pavšalistov – podjetij, ki bodo smela poenostavljeno ugotavljati svojo davčno obveznost. Podjetja bodo lahko izbrala tak način obdavčitve, če njihovi letni prihodki ne presegajo 50 tisoč EUR. Način izračuna davka je enostaven: od obdavčljivih prihodkov v posameznem davčnem letu se odšteje 70 %, na preostali znesek pa uporabi davčna stopnja, ki bo veljala v letu ugotavljanja davka (torej za leto 2013 17 %, v naslednjih pa se do leta 2015 davčna stopnja zniža za 1 odstotno točko). Tako ugotovljenega davka ne bo mogoče znižati za učinke koriščenja kakršnihkoli olajšav. Način obdavčenja bo pomenil znižanje davčnega bremena zgolj za uspešna majhna in mikro podjetja. Poenostavljeno velja: če dobiček podjetja pred davki ne dosega 30 % njegovih prihodkov, izbira pavšalne obdavčitve zanj najverjetneje ni racionalna; davek po tem načinu ne bo nižji, ampak (lahko) višji in ga bo potrebno plačati, četudi bi bil dejansko dobiček nižji od tako izračunanega davka. V vsakem primeru je pred odločitvijo o vstopu v skupino t.i. pavšalistov racionalen preračun učinkov: administriranja ne bo bistveno manj (določila Zakona o gospodarskih družbah v zvezi s zahtevo po sestavljanju računovodskih izkazov niso spremenjena), zato je, razen že navedene meje 30 % dobička pred davki glede na prihodke, za odločitev pomembna zgolj še morebitna višja vrednost davčno nepriznanih odhodkov od davčnih olajšav.

ZAKON O DOHODNINI

Pri ugotavljanju dohodnine za leto 2012 ni sprememb, razen za samostojne podjetnike, kjer veljajo vsebinsko podobne spremembe kot za davek od dohodkov pravnih oseb.

Dohodnina – dohodki iz zaposlitve

Spremembe, ki so pričele veljati z letom 2013, se nanašajo na nekoliko spremenjene davčne razrede. Ob dejstvu, da so v pogodbah o zaposlitvi običajno dogovorjene vrednosti bruto plač, spremembe Zakona o dohodnini ne bodo pomenile zmanjšanja stroškov podjetij, temveč vplivajo na neto prejemke davčnih zavezancev - zaposlenih. Z razširitvijo drugega dohodninskega razreda so se, ob pogoju uveljavljanja zgolj splošne davčne olajšave, v primerjavi s prej veljavno ureditvijo, najbolj povečale neto plače zaposlenim z bruto mesečnimi prejemki približno 2.300 EUR mesečno – za nekaj manj kot 400 EUR letno. Učinek na nekoliko nižje plače, pa še vedno višje od 2.000 EUR bruto mesečno, je nižji.

Začasno – za leti 2013 in 2014 – je uveden novi dohodninski razred, v katerem je del prejemkov obdavčen s 50 % stopnjo. Taka davčna stopnja se bo (ob pogoju, koriščenja zgolj splošne davčne olajšave) uporabila na mesečne bruto prejemke zaposlenih, ki bodo presegali 7.940 EUR. Velja že navedeno: tudi uvedba take davčne stopnje bo učinkovala na neto prejemke zaposlenih.

Vsi navedeni bruto zneski, pri katerih učinkujejo spremembe davčnih razredov, se nanašajo na zaposlene delavce, ki nimajo drugih dohodkov, ki bi bili obdavčeni z dohodnino, razen plač.

Dohodnina – dohodki iz kapitala

Dohodki iz kapitala so po določilih dohodninske zakonodaje obresti, dividende in dobički iz (odsvojitve) kapitala.

Tudi po spremembah ostajajo dohodki iz kapitala obdavčeni cedularno, kar pomeni, da se tovrstni dohodki ne vključujejo v dohodke, obdavčene z dohodnino po progresivni lestvici (kot je to primer pri dohodkih iz zaposlitve, pogodbah o delu in podobnih prejemkih), ampak se obdavčijo s predpisano stopnjo dokončno, ne glede na druge obdavčljive zaslužke davčnega zavezanca.

Največja sprememba, ki velja z letom 2013, je povečanje davčne stopnje iz 20 na 25 %. Taka stopnja velja za:

- dividende (deleže od dobička v družbah z omejeno odgovornostjo) in obresti, izplačane po začetku leta 2013 (razen, enako kot doslej, obresti do 1.000 EUR od depozitov pri bankah in hranilnicah);

- dobičke, dosežene pri prodaji nepremičnin, vrednostnih papirjev in kapitalskih deležev, če so bile odsvojene v prvih petih letih imetništva; v primeru odsvojitve po več kot petih letih, davčne stopnje ostajajo nespremenjene glede na zakonodajo pred spremembami in se postopoma znižujejo pri vsakih naslednjih petih letih imetništva.

Med pomembne spremembe sodi tudi spremenjena ureditev pri obdavčenju najemnin, ki jih prejmejo fizične osebe. Tudi najemnine, prejete po 1. 1. 2013, bodo obdavčene cedularno, medtem ko so bile po dosedanji davčni zakonodaji obdavčene skupaj z drugimi prejemki (npr. iz zaposlitve) po progresivni lestvici. Davčna osnova je 90 % prejetih najemnin (doslej 60 %), davčna stopnja je 25 %. Še vedno je sicer mogoče uveljaviti dejanske stroške, če so dokumentirani in dokazani, namesto pavšalnih 10 % znižanja na račun stroškov vzdrževanja (prej 40 %). Čeprav bo davčna obremenitev za najemnine na prvi pogled večja, pa dejansko to velja za tiste najemodajalce, ki ne sodijo v najvišji dohodninski razred po prejemkih, ki se obdavčujejo po progresivni lestvici (npr. iz zaposlitve). Za najemodajalce, katerih prejemki so že sicer tako visoki, da sodijo v najvišji dohodninski razred, bo dohodnina od najemnina po novem nižja.

ZAKON O URAVNOTEŽENJU JAVNIH FINANC

Zakon o uravnoteženju javnih financ je sredi leta 2012 uveljavil:

- obdavčenje dobička, ki je posledica spremembe namembnosti zemljišč;

- obdavčenje nepremičnin večje vrednosti.

Dobiček, dosežen s prodajo zemljišč, ki se jim je v obdobju 10 let pred uveljavitvijo zakona (to je po 31. 5. 2002), skladno s prostorskimi načrti, spremenila namembnost, je obdavčen s 25 % stopnjo, če je do spremembe prišlo manj kot 1 leto pred prodajo; če je tako obdobje 1 leto in manj kot 3 leta s 15 %; če je tako obdobje 3 leta do 10 let pa s 5 %. Obdavčenje velja za prodajo zemljišč pravnih in fizičnih oseb. Davčna osnova je razlika med vrednostjo pri odsvojitvi in vrednostjo pri pridobitvi, znižana za nekatere posebej zakonsko naštete stroške. Medtem ko verjetno ni težav pri opredelitvi vrednosti ob odsvojitvi, je drugače z vrednostjo ob pridobitvi. Slednjo zakon določa kot nakupno, lahko pa se bo pri odmeri davka uporabila tudi posplošena tržna vrednost ob upoštevanju dejanske rabe zemljišča pred spremembo, po podatkih GURS.

V drugi polovici leta 2012 je že veljal tudi zakon, po katerem so obdavčene nepremičnine večjih vrednosti, ki jih imajo v lasti v Republiki Sloveniji pravne ali fizične osebe in ki niso v poslovni, industrijski ali javni rabi, njihova vrednost pa v seštevku pri posameznem lastniku presega 1 mio EUR. Za določitev vrednosti in vrste rabe se uporablja evidenca GURS. Davčna stopnja je progresivna: v letu 2012 0,5 % letno pri vrednosti nepremičnin nad 1 mio in do 2 mio EUR in 1 % pri vrednosti, večji od 2 mio EUR.

Z Zakonom o izvrševanju proračuna se je za leti 2013 in 2014 meja obdavčitve nepremičnin večjih vrednosti znižala na 500 tisoč EUR, davčna stopnja pa je za stanovanjske nepremičnine, ki kumulativno (pri istem lastniku) dosegajo take vrednosti, znižana za polovico. Že v letu 2013 bodo lastniki nepremičnin, katerih skupna vrednost presega 500 tisoč EUR, take nepremičnine pa niso v poslovni ali industrijskih uporabi oziroma namenjene javni rabi, plačevali najmanj 0,5 % davka od vrednosti nepremičnin (0,25 % za stanovanjske nepremičnine).

ZAKON O DAVČNEM POSTOPKU

Zakon o davčnem postopku je prinesel številne spremembe, predvsem na področju meddržavnega in medresorskega sodelovanja. Za poslovanje podjetij pa sta najpomembnejši dve:

- javna objava davčnih neplačnikov in nepredlagateljev davčnih obračunov, skupaj s podatki o njihovih pomembnih lastnikih (tudi fizičnih osebah), prvič 15. 4. 2013;

- prepoved uporabe računalniške opreme, ki dovoljuje brezsledno brisanje, spreminjanje ali popravljanje podatkov.

Po sprejeti spremembi bodo javno objavljeni zavezanci za davek, ki:

- do 25. v preteklem mesecu niso predložili davčnih obračunov plače za predpretekli mesec;

- imajo 25. v mesecu pred mesecem objave več kot 90 dni neporavnane davčne obveznosti v znesku 5.000 EUR ali več.

Razen firme in imena, sedeža in davčne številke pravne osebe neplačnika ali nepredlagatelja davčnega obračuna bodo javno objavljeni tudi podatki o pomembnih (nad 25 %) lastnikih take pravne osebe z navedbo osebnega imena in datuma rojstva. Slednje bo vključevala tudi javna objava fizičnih oseb, neplačnikov ali nepredlagateljev davčnih obračunov.

Prepoved uporabe računalniške programske opreme, ki dovoljuje brezsledno brisanje, prilagajanje, spreminjanje ali popravljanje podatkov se nanaša na vse davčne zavezance, ne zgolj na tiste, ki poslujejo z gotovino. Za podjetja, ki bodo uporabljala programsko opremo, ki omogoča kakršnokoli naknadno brezsledno spreminjanje prvotno evidentiranih podatkov, so predpisane izjemno visoke kazni. Prav tako so predpisane kazni tudi za proizvajalca, dobavitelja in / ali vzdrževalca programske opreme, ki tako naknadno prilagajanje dovoljuje. Zgornja meja kazni je za majhne družbe določena s 150 tisoč EUR (6 tisoč za odgovorne fizične osebe pravnih oseb) ter z 250 tisoč EUR za srednje in velike družbe (10 tisoč za odgovorne fizične osebe takih pravnih oseb).

Celje, 14. 1. 2013 mag. Marija Kozmus Pusar