Regionalna gospodarska zbornica Celje
Vajeništvo

Arhiv: AKTIVNO IN ZDRAVO STARANJE ZAPOSLENIH - DA BI ZMOGLI IN ŽELELI DELATI DLJE

SPOROČILO ZA JAVNOST

Maribor, 29. maj 2019– Evropska unija, ki se močno zaveda posledic staranja prebivalstva, si je zastavila ambiciozen cilj – doseganje 75-odstotne stopnje delovne aktivnosti moških in žensk v starosti od 20 do 64 let. Temu želimo slediti tudi v Sloveniji, čeprav smo daleč od zastavljenega cilja.

In kakšno je stanje v Sloveniji in kakšno v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija? Stopnja zaposlenosti med 55 in 64 let, je v Sloveniji 33,8-%, medtem ko znaša ta stopnja v EU več kot 60 %. Slovenija ima podpovprečno zaposlenost mladih do 25. leta in starejših od 55 let ter hkrati nadpovprečno zaposlenost oseb, starih med 26 in 54 let, kar je slabo izhodišče za prihodnost gospodarstva, saj obeta skorajšnji odhod močnih generacij v pokoj in visoko stopnjo vlaganja v oskrbo starejših. Če dodamo še podatek, da znaša najdaljša povprečna delovna doba za zaposlene 47 let (Norveška), v Sloveniji pa zgolj 33,4 leta, je jasno, da so spremembe nujne. Poleg izrazito nizke stopnje delovne aktivnosti starejših imamo še zelo visok delež bolniških odsotnosti (4,7 % v letu 2017), še posebej med starejšimi (6,7 %), in problematika bolniških odsotnosti, še posebej dolgotrajnih, se povečuje. Ti in podobni podatki so nedvomno izziv za celotno družbo in za vsako podjetje posebej. Še posebej tudi zato, ker pri nas mnogi že po 50. letu starosti iščejo izhod za umik iz trga dela in razmišljajo o čimprejšnji upokojitvi. Posledično si seveda ne zastavljajo delovnih ambicij in hitro se znajdemo v krogu, ko tudi delodajalci ne vidijo več smisla vlaganja v njih. In če je zmanjševanje delovno sposobnih zaposlenih in hkratno staranje prebivalstva velik izziv za celotno družbo, je vse bolj tudi pomemben omejitveni dejavnik konkurenčnosti podjetij. Aktivnosti, ki jih bodo morala podjetja zaradi aktivnega staranja na delovnem mestu pospešeno vključevati v svoje poslovne modele, so znane, primere dobrih praks najdemo v mnogih državah, žal jih v Sloveniji ni prav veliko. In prav to je izziv, ki so se ga skupaj lotili Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Štajerska gospodarska zbornica in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v projektu »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)«, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.



Maribor, 29. maj 2019– Evropska unija, ki se močno zaveda posledic staranja prebivalstva, si je zastavila ambiciozen cilj – doseganje 75-odstotne stopnje delovne aktivnosti moških in žensk v starosti od 20 do 64 let. Temu želimo slediti tudi v Sloveniji, čeprav smo daleč od zastavljenega cilja.
In kakšno je stanje v Sloveniji in kakšno v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija? Stopnja zaposlenosti med 55 in 64 let, je v Sloveniji 33,8-%, medtem ko znaša ta stopnja v EU več kot 60 %. Slovenija ima podpovprečno zaposlenost mladih do 25. leta in starejših od 55 let ter hkrati nadpovprečno zaposlenost oseb, starih med 26 in 54 let, kar je slabo izhodišče za prihodnost gospodarstva, saj obeta skorajšnji odhod močnih generacij v pokoj in visoko stopnjo vlaganja v oskrbo starejših. Če dodamo še podatek, da znaša najdaljša povprečna delovna doba za zaposlene 47 let (Norveška), v Sloveniji pa zgolj 33,4 leta, je jasno, da so spremembe nujne. Poleg izrazito nizke stopnje delovne aktivnosti starejših imamo še zelo visok delež bolniških odsotnosti (4,7 % v letu 2017), še posebej med starejšimi (6,7 %), in problematika bolniških odsotnosti, še posebej dolgotrajnih, se povečuje. Ti in podobni podatki so nedvomno izziv za celotno družbo in za vsako podjetje posebej. Še posebej tudi zato, ker pri nas mnogi že po 50. letu starosti iščejo izhod za umik iz trga dela in razmišljajo o čimprejšnji upokojitvi. Posledično si seveda ne zastavljajo delovnih ambicij in hitro se znajdemo v krogu, ko tudi delodajalci ne vidijo več smisla vlaganja v njih. In če je zmanjševanje delovno sposobnih zaposlenih in hkratno staranje prebivalstva velik izziv za celotno družbo, je vse bolj tudi pomemben omejitveni dejavnik konkurenčnosti podjetij. Aktivnosti, ki jih bodo morala podjetja zaradi aktivnega staranja na delovnem mestu pospešeno vključevati v svoje poslovne modele, so znane, primere dobrih praks najdemo v mnogih državah, žal jih v Sloveniji ni prav veliko. In prav to je izziv, ki so se ga skupaj lotili Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Štajerska gospodarska zbornica in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v projektu »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)«, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.

Na uvodni strokovni konferenci pod naslovom »Aktivno in zdravo staranje zaposlenih – priložnost za gospodarstvo«, ki je danes potekala v Mariboru, so spregovorili strokovnjaki in strokovnjakinje, ki se ukvarjajo s problematiko, predstavljen je bil način dela v projektu, ki že poteka, predstavljena pa sta bila tudi dva primera dobre prakse, eden iz sosednje Avstrije in drugi iz podjetja Komunala Brežice
V pisnem nagovoru v zbornik strokovnih prispevkov, ki je bil danes predstavljen preko 120 sodelujočim predstavnikom in predstavnicam iz podjetij, je mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je pokroviteljica projekta, izpostavila velik pomen aktivnega sodelovanje socialnih partnerjev, ki so ključnega pomena za udejanjanje poslovnih modelov, ki bodo v podjetja uvajali dobre prakse in s tem prispevali k izboljševanju zdravja in delovne aktivnosti zaposlenih.
Da je zmanjševanje delovne sposobnosti zaposlenih in staranje prebivalstva pomemben omejitveni dejavnik konkurenčnosti podjetij in gospodarske rasti države, je na današnji novinarski konferenci, ki je potekala ob robu uvodne strokovne konference projekta Polet, opozoril Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, ki je vodilni konzorcijski partner projekta in dodal: »Zato demografske spremembe in vse posledice, ki jih te prinašajo, niso samo problem družbe ali države, ampak postajajo vse bolj tudi zelo konkreten problem delodajalcev. Poslovni modeli za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih obstajajo, njihova implementacija v vsakodnevne prakse seveda ni hitra in enostavna, je pa znana in mogoča.«
Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, ki aktivno sodeluje v projektu Polet, pa je še posebej izpostavila, da sta osnovna cilja projekta zelo jasna: »Doseči želimo 10-% zmanjšanje odsotnosti z dela v projekt vključenih podjetjih in želimo, da bi vključena podjetja vzpostavila strateške platforme ravnanja s starejšimi zaposlenimi, torej zaposlenimi, ki so starejši od 55 let. Podatki za vzhodno kohezijsko regijo dokazujejo, da je visok odstotek odsotnosti z dela, zlasti starejših in nizka stopnja delovne aktivnosti starejših zaposlenih zelo velik problem, ki poleg slabšanja stanja zdravja in kakovosti življena ljudi pomeni tudi manjšo konkurenčnost podjetij.«

Dodatne informacije: DialogCo d.o.o., izvajalec informiranja in promocijskih aktivnosti projekta Polet; Vera Kozmik Vodušek, 041 641 866, vera.kozmik@dialogco.eu