Namenjate dovolj pozornosti ukrepom na področju bolniškega staleža starejših?

V letu 2018 je odstotek bolniške odsotnosti vseh zaposlenih znašal 4,5 % in se je glede na leto poprej povišal za tri odstotne točke.

Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kažejo na trend rasti stroškov absentizma od leta 2000 naprej, prav tako tudi povečevanje deleža stroškov absentizma v breme ZZZS (v primerjavi z bremenom delodajalcev).

V Sloveniji se je v vseh starostnih skupinah število primerov bolniške odsotnosti v obdobju od 2010 do 2017 povečalo za kar 26,3 %, pri čemer je rast v starostni skupini 55+ največja, za kar 74,8 %.

Kohezijska regija Vzhodne Slovenije (KRVS) je po večini kazalnikov zaposlenosti, usposobljenosti, spretnosti, delovne aktivnosti in zdravja nasploh ter za starostno skupino 55+ pod slovenskim povprečjem (Žnidaršič idr., 2019).

Zanimiv je tudi podatek, da v vseh regijah KRVS pripadnik starostne skupine 55+ let najredkeje koristi bolniški stalež, vendar ko se le-to zgodi, bolniški stalež traja izrazito dlje kot v ostalih starostnih skupinah (Žnidaršič idr., 2019).

Vzrok za porast odsotnosti z dela (absentizem) pri starejših zaposlenih lahko iščemo v njihovi zmanjšani funkcionalni zmožnosti za delo ter v neprilagojenosti delovnega okolja tej skupini zaposlenim.

Glede daljših izostankov z dela je Slovenija med državami EU z najvišjim odstotkom, nad povprečjem pa smo tudi v tem, koliko ljudi pride bolnih na delo (prezentizem).