Ukrepi iz Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) veljajo od 13. marca 2020 do 31.maja 2020, če ta zakon ne določa drugače. Če do 15. maja epidemija ne bo preklicana, se roki izteka ukrepov iz 31. maja podajšajo za 30 dni.
Z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije se ureja višina in povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem: • pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, • ki ne morejo opravljati dela zaradi višje. Pravico do povračila nadomestil plače lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen: • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %, • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti. Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019, je do pomoči upravičen če je utrpel: • vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali • vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020. Delodajalec mora izpolnjevati še dodatne pogoje iz tega zakona (npr. ne sme imeti neizpolnjenih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, nad njim ne sme biti uveden postopek stečaja…). Za razliko od preteklih predlogov besedil zakona pa ZIUZEOP ne vsebuje več določbe, da delodajalec pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati, če v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plače oziroma prispevke za socialno varnost. Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020. Pravico do povračila nadomestila plače pa lahko uveljavi tudi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. marca 2020, če vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice. Višina izplačanega nadomestila Skladno s tem zakonom ima delavec v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) nadomestilo plače za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga določa v 138. členu. Iz 138. člena ZDR-1 izhaja, da nadomestilo plače znaša 80 % osnove iz sedmega odstavka prejšnjega člena. Sedmi odstavek 137. člena pa določa, da je osnova njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti; če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti; če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, je osnova za nadomestilo plače osnovna plača, določena v pogodbi o zaposlitvi. Pri tem je v ZIUZEOP dodana določba, da nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji, česar 138. člen ZDR-1 ne predvideva. Znesek minimalne plače po Zakonu o minimalni plači trenutno znaša 940,58 EUR. Zakon še določa, da če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa. Povrnitev izplačanega nadomestila s strani države Delodajalcu se po ZIUZEOP nadomestilo plače povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca. Nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se bo delodajalcu povrnilo mesečno ,in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu. Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
Glede na to, da je bil v Uradnem listu RS, št. 36/2020, z dne 28. marec 2020, že objavljen Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki je začel veljati 29.3.2020 in ki prav tako ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plače zaposlenim pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije in izpolnjujejo v ZIUPPP navedene pogoje, je potrebno dodati, da ZIUZEOP določa, da se določbe ZIUPPP, ki se nanašajo na pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ne uporabljajo za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona. Ne glede na določbe ZIUPPP Zavod RS za zaposlovanje v obdobju trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona vse vloge za uveljavljanje delnega povračila plač delavcem na začasnem čakanju na delo obravnava v skladu z določbami tega zakona. Ta izjema velja tudi za vloge za uveljavitev pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, vložene pri Zavodu RS za zaposlovanje v obdobju od vključno 28. marca 2020 do uveljavitve tega zakona.
ZIUZEOP tudi določa, da so delodajalci za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1, in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke v celoti plačuje Republike Slovenija.
ZIUZEOP določa, da se vsa nadomestila med začasno zadržanostjo od dela od prvega dne naprej krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tudi če bi nadomestilo plače po veljavni zakonodaji moral kriti delodajalec ali sam zavarovanec. Ta ukrep velja tako za tiste, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme delodajalca, kot tiste, ki pravico do nadomestila pridobijo po uveljavitvi tega zakona. Nadomestilo se krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od uveljavitve tega zakona do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela s pravico do nadomestila oziroma do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 31. maja 2020. Višina nadomestila znaša: • za delavca: v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu v skladu s 137. členom Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1); • za samostojnega zavezanca: v višini nadomestila, ki je za prvih 90 dni začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja določeno v 31. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila, samostojnemu zavezancu pa v 30 dneh po predložitvi njegove zahteve za izplačilo nadomestila. Navedeni roki se uporabljajo tudi za zahteve za povračilo oziroma izplačilo nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z ZZVZZ, ki so predloženi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije do 30. septembra 2020. S tem naj bi se zagotovila enaka obravnava zavarovancev, ki so upravičeni do nadomestila po tem zakonu ali po ZZVZZ. Delodajalec in samostojni zavezanec vložita zahtevo za povračilo izplačanega nadomestila v elektronski pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje do 30. septembra 2020. Poslovodni organ Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko določi natančnejši način vlaganja zahteve. Glede obračuna, izplačila in povračila nadomestila se smiselno uporabljajo določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in na njegovi podlagi izdanih aktov, razen če je drugače določeno s tem zakonom. Določbe glede kritja nadomestil med začasno zadržanostjo od dela od prvega dne naprej v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se ne uporabljajo za neposredne in posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije. Nadomestila se Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.
Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Oproščeno plačilo prispevka zavarovanca (v višini 15,50 %) in delodajalca (v višini 8,85 %) po tem zakonu v celoti plačuje Republika Slovenija. Ti delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Trikratnik minimalne plače znaša 2.821,74 EUR. Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, niso upravičeni do teh ukrepov. I
Z ZIUZEOP je za samozaposlene zavarovance določena pravica do pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost.
POGOJI IN IZJAVA Samozaposleni zavarovanci imajo pravico do pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in pravico do oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost, če izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. samozaposleni opravlja dejavnost na dan uveljavitve zakona in je obvezno socialno zavarovan na podlagi 15. ali 16. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno socialno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi; 2. zaradi epidemije COVID-19 a. ne more opravljati dejavnosti ali b. opravlja dejavnost v bistveno zmanjšanjem obsegu, kar pomeni, da ima vsaj: • 25% zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali • 50% zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020. Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka in za oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost mora samozaposleni zavarovanec vložiti na FURS izjavo, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali da jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Izjava se predloži preko informacijskega sistema FURS, v elektronski obliki, obrazec izjave pa bo objavljen na portalu eDavki. Samozaposleni, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, so upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka za mesece marec, april in maj 2020. Višina mesečnega temeljnega dohodka po mesecih: marec 2020: 350 EUR april 2020: 700 EUR maj 2020: 700 EUR Z zakonom so določeni naslednji roki za predložitev izjave in za nakazilo s strani FURS-a:
Samozaposleni zavarovanci, ki so upravičeni do oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost, bodo tako v Obračunu prispevkov za socialno varnost prispevke samo obračunali od zavarovalne osnove, v katero so uvrščeni na podlagi 145. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
VRAČILO MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA Z zakonom je določeno, da bodo do pomoči upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20 % rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ne bo dosežen, bo moral upravičenec vrniti celotno pomoč.
VRAČILO OPROŠČENIH PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST Z zakonom je določeno, da če izjava, s katero samozaposleni uveljavlja oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost vsebuje neresnične podatke, da je dolžan vrniti oproščene prispevke skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.