Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ) je ponovno uvedel povračilo nadomestila plač delavcem zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej. Ukrep velja od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021. Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.
 

•             karantene na domu, ki je posledica stika oz. suma stika z okuženo osebo,
•             višje sile zaradi obveznosti varstva (eden od staršev otroke do vključno 5. razreda osnovne šole in v drugih primerih),
•             višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza,
•             višje sile zaradi zaprtja mej.

 
Višina nadomestila plače delavca, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, je v ZNUPZ različno določena glede na razlog oz. okoliščine, zaradi katerih je bil delavec v karanteni na domu, in sicer ZNUPZ v 27. členu določa podlago odsotnosti z dela delavca v primeru karantene na domu po stiku ali sumu stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca (80% osnove), ter v primeru karantene na domu po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca (100% osnove). Nadomestilo plače, določeno v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 27. člena ZNUPZ ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji (sedmi odstavek 27. člena ZNUPZ).
ZNUPZ ne ureja podlage odsotnosti z dela delavca v primerih, ko je delavec zaradi prehoda meje v RS napoten v karanteno na domu, posledično pa tudi ne določa pravice delodajalca do uveljavljanja izplačanih nadomestil plače v času odsotnosti delavca z dela zaradi napotitve v karanteno na domu, ki je posledica prehoda državne meje. Kadar je ugotovljeno, da je delodajalec podal vlogo, s katero uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, ker jim je bila karantena odrejena na mejnem prehodu ob vstopu v Slovenijo, Zavod RS za zaposlovanje vlogo zavrne. 
 
V zvezi z obveščanjem delodajalca s strani delavca dodajamo, da mora v skladu z zakonom, delavec, ki je v karanteni na domu, najpozneje  v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih za karanteno na domu, ter najpozneje v roku 3 delovnih dni od prejema dokazila o napotitvi v karanteno na domu, dokazilo posredovati delodajalcu. 
 
Karantena na domu je zdravstveni ukrep, zato je ravnanje osebe v času karantene na domu prvenstveno normirano s predpisi, ki niso delovnopravne narave. Učinki oziroma posledice karantene na domu pa se lahko nanašajo tudi na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja in sicer v okviru nezmožnosti opravljanja dela delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Z ZNUPZ se je tako uredila pravna podlaga odsotnosti z dela delavcev, ki zaradi karantene na domu skladno z zakonom ne morejo opravljati dela. V kolikor pa v primeru napotitve v karanteno na domu delavca ni podana opravičena odsotnost delavca z dela skladno z navedenim zakonom, je potrebno preveriti vse okoliščine posameznega primera in napotitev v karanteno na domu ter nezmožnost opravljanja dela presojati znotraj vseh dejstev tudi v okviru drugih podlag odsotnosti z dela v skladu z ZDR-1, na primer inštituta višje sile v skladu s 6. odstavkom 137. člena ZDR-1. V skladu z ZDR-1 je lahko delavec v izjemnih primerih upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, ki je skladno z Obligacijskim zakonikom opredeljena s sledečimi kriteriji: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka, neizogibnost ter neodvrnljivost dogodka oziroma situacije. Naj dodamo, da v kolikor delavec zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, in hkrati ni podana podlaga odsotnosti v skladu z Zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstva ali ni podana višja sila skladno z ZDR-1, potem se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, ne opravljanje dela brez podlage opravičene odsotnosti, pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in bi bila lahko tudi podlaga za ukrepanje delodajalca. V kolikor delodajalec delavcu v tem času organizira delo na domu, potem delavec v tem času ni odsoten, ampak še vedno opravlja delo in posledično za to obdobje prejme plačo.