Regionalna gospodarska zbornica Celje
Vajeništvo

Arhiv: Stališče GZS: Predlagana davčna reforma bi hromila gospodarsko rast

Zbornica meni, da bi Vlada morala naslavljati področje davkov s celovito davčno reformo, zato pozdravljamo napoved, da naj bi bila le-ta sprejeta do začetka 2024. GZS se je po proučitvi predloga sprememb štirih davčnih zakonov, ki so bili posredovani v javno obravnavo v začetku avgusta 2022, opredelila predvsem do predlaganih sprememb v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ki imajo pomemben vpliv na gospodarstvo. Nekatere predlagane spremembe podpira (npr. dvig dodatne splošne olajšave ter olajšave za mlade), pri nekaterih ima argumentirane zadržke oz. jim nasprotuje (npr. nižanje splošne davčne olajšave,  povečana davčna stopnja v najvišjem dohodninskem razredu ter povečana obdavčitev nagrade iz naslova poslovne uspešnosti). Izoblikovala je tudi svoje konstruktivne predloge rešitev (npr. uvedbo razvojne kapice, avtomatsko indeksacijo davčnih osnov v primeru, da je inflacija v predhodnem letu do 2-odstotna, če je 2- do 4-odstotna velja 90-odstotna indeksacija, pri inflaciji nad 4 % pa 80-odstotna).

Zakon o dohodnini se dotika gospodarstva
Spremembe na področju dohodnine se sicer neposredno ne dotikajo gospodarstva oz. podjetij, saj je neto prejemek zaposlenega in obdavčitev njegovega premoženja stvar okoliščin posameznika. Vseeno pa obdavčitev fizičnih oseb posredno vpliva na to, koliko prebivalstvo troši (vpliv na BDP), kakšne zahteve ima do svojega delodajalca glede bruto dohodkov (vpliv na stroške dela in mednarodno konkurenčnost) ter kakšne odločitve sprejema pri upravljanju premoženja oziroma varčevanju (odločitve o oddajanju nepremičnine, prodaji lastniških deležev ipd.). Obdavčitev vpliva tudi na to, katere oblika dela se prebivalstvo poslužuje. Vse bolj je to tudi status samostojnih podjetnikov, ki so obdavčeni na osnovi normiranih, ne dejanskih odhodkov.

GZS kot odgovoren socialni partner predlaga rešitve, ki razbremenjujejo redna delovna razmerja, saj se s tem najbolje lahko borimo proti drugim pogodbenim razmerjem, ki so osnovana na ugodnejši davčni obravnavi. Hkrati s tem naslavljamo tudi izziv odliva izobraženih državljanov Slovenije v tujino. Obdavčitev dela v Sloveniji je višja kot v državah OECD, še posebej na segmentu višjih dohodkov, zato zbornica poziva k uvedbi razvojne kapice. Spremembe pri davkih pa niso le spremembe za posameznike in družbo. Pomenijo tudi spremembo razmerij med individualno in kolektivno potrošnjo kot tudi vplivajo na fiskalno stanje (primanjkljaj ali presežek državnega proračuna). Na podlagi preučitve koalicijske pogodbe nove Vlade, smo splošne usmeritve glede davčnih sprememb pravočasno zaznali, vendar moramo opozoriti na določene elemente pri predlogih, s katerimi se ne strinjamo kot tudi na tiste, ki so po naši oceni dobrodošli in jih podpiramo.

Za dvig dodatne splošne olajšave 
Predlog dviga dodatne splošne olajšave na 15.000 EUR je pozitiven in dejansko naslavlja nadpovprečne izzive draginje pri posameznikih na nizko plačanih delovnih mestih. Dvig olajšave za mlade je vzvod za spodbujanje prehoda mladih v delovna razmerja. Namesto dveh višin za dve starostni obdobji,  zbornica predlaga enotno posebno olajšavo za vse mlade do 29. leta v višini 1.000 EUR.
Manjša razbremenitev plač pomeni manjšo rast potrošnje gospodinjstev
Predlog o dvigu splošne olajšave za 500 EUR glede na leto 2022 pomeni, da se bo splošna razbremenitev plač znižala manj, kot je bilo to prvotno predvideno, kar pomeni manjšo rast potrošnje gospodinjstev v letu, kjer bo izziv doseganje pozitivne gospodarske rasti. Tudi odprava avtomatske indeksacije višin olajšav efektivno obremenjuje obdavčitev vseh plač, tudi najnižjih, saj bo prirast plač kot posledica inflacije v letu 2022 zaradi tega bolj obdavčen. Zato zbornica predlaga, da se indeksacija davčnih osnov avtomatsko izvede v primeru, če je inflacija v predhodnem letu do 2 %, v primeru dviga med 2 in 4 % je 90-odstotna, v kolikor pa preseže 4 %, je 80-odstotna.
Višja obdavčitev visokih plač korak nazaj
Predloga, da se davčna stopnja v najvišjem, 5. dohodninskem razredu poveča ter da se ponovno spremeni davčna obravnava nagrade iz naslova poslovne uspešnosti, vidimo kot korak nazaj pri zagotavljanju konkurenčnih pogojev pri zaposlovanju visoko usposobljenih strokovnjakov s primerljivimi evropskimi gospodarstvi. Oba ukrepa sta namreč usmerjena v ozek segment višje plačanih delovnih mest, ki ustvarjajo dodano vrednost v Sloveniji. Spremembe na obeh področjih povečujejo težnje podjetij do spremembe sedeža v primeru, ko zaposlujejo visoke specializirane strokovnjake v storitvenem sektorju, posameznike pa k spremembi davčnega rezidentstva. S tem država izgubi vsakršen potencial pridobitve davčne osnove. Zbornica pa pozdravlja možnost, da bi bilo izplačilo nagrade za poslovno uspešnost mogoče izplačati dvakrat letno.
Spremembe v sistemu normiranih odhodkov premalo korenite
Na drugi strani obžalujemo, da na področju sprememb v sistemu normiranih odhodkov, Ministrstvo za finance ni predlagalo pogumnejše rešitve, ki bi preprečila visok prirast navedenih subjektov. GZS je v preteklosti večkrat predlagala dvig efektivne obdavčitve te vrste oblike, saj je njena privlačnost visoka, negativni sistemski učinki za gospodarstvo in družbo pa visoki (potencialen odliv iz zaposlenosti).
Dvig obdavčitve najemov škodljiv tudi za prejemnike s podpovprečnimi dohodki
Ponoven dvig stopnje dohodnine pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem bo prizadel tudi prebivalstvo s podpovprečnimi dohodki (upokojence ipd.), hkrati pa bo povečal naklonjenost dela posameznikov za oddajanje svojih nepremičnin na sivem trgu.
Obdavčitev prodaje lastnih deležev kot dividend le nad pragom 10 %
Pri dohodkih iz kapitala se ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe kot dividend. GZS podpira dosedanjo ureditev, saj je ta pomenila veliko davčno razbremenitev številnih gospodarskih družb vseh velikosti v Sloveniji ter ohranitev lastništva podjetij v rokah domačih lastnikov, zaposlenih, kar ima pozitivne multiplikativne učinke na razvoj lokalnega okolja. Zbornica predlaga ohranitev veljavne rešitve, ki po našem mnenju predstavlja priložnost za krepitev delavskega lastništva v Sloveniji. Predlaga tudi kompromisno rešitev, da bi možnost prodaje lastnih deležev omejili na 10 odstotkov, kolikor lahko znaša odstotek lastnih delnic pri delniških družbah, skladno z Zakonom o gospodarskih družbah. Kar bi presegalo navedeni prag, pa bi se obdavčilo kot dividenda.
GZS nadaljuje s posveti in iskanjem sprejemljivih predlogov
GZS bo v naslednjih dneh opravila  temeljita posvetovanja z  združenji in območnimi zbornicami, svoje predloge bo na seji podal tudi Strateški svet za davke pri GZS, ki je pomemben posvetovalni organ, sestavljen iz predstavnikov davčne stroke, ki delajo v gospodarstvu. GZS bo še naprej ostala konstruktiven sogovornik vladi.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.