Regionalna gospodarska zbornica Celje
Vajeništvo

Arhiv: Novica v okviru projekta Polet: Perfekcionizem ni vedno popoln

POLET

V poslu danes prevladuje velika konkurenčnost in prizadevanja za popolnost so pogosto občudovanja vredna lastnost. V tekmi za uspeh so standardi postavljani vedno višje, zato je odličnost poslovanja prava pot do rezultatov. Pa vendar, današnji čas zaznamujejo tudi hitre spremembe, ki zahtevajo hitro odločanje in poleg kakovostnega, tudi hitro opravljanje nalog. Perfekcionizem tako pogosto izgublja bitko s časom.

Perfekcionist stremi k popolnosti v vsem, kar počne. Nikoli ni dovolj dobro, če da vse od sebe, vedno lahko naredi še več. Končni rezultat, ki je samo dober, zanj ni sprejemljiv, biti mora brezhiben. Edino popolnost je tista, ki lahko zadovolji perfekcionista. Pri tem pa perfekcionistu ni pomembno, ali je zadana naloga velika ali majhna, bistvena ali manj pomembna, nujna ali zgolj rutinska, pri njem vedno veljajo najvišji standardi in preseganje odličnosti. Problem nastane, ko nekdo svoje delovne naloge sicer opravlja odlično in brez napak, vendar je teh realiziranih nalog žal premalo, delo pa ostaja nenarejeno. Takšna previsoka merila potem vodijo v nezadovoljstvo, s samim seboj, z delom drugim, pa tudi v nezadovoljstvo vodij in sodelavcev, saj naloge pogosto niso opravljene pravočasno, odnosi pa se poslabšujejo.

Slabosti perfekcionizma na delovnem mestu

Izjemno visoka merila danes niso redkost na delovnem mestu. Spremlja jih strah pred neuspehom, pretirana (samo)kritičnost in pogosto tudi simptomi izgorelosti. Za perfekcionista delo nikoli ni zares opravljeno, vedno lahko rezultat še izpilijo. Posledica je, da velikokrat ne naredijo tistega, kar bi morali. Ne dokončajo nalog ali projektov in v končni fazi kljub stremljenju k odličnosti ne dosežejo zastavljenih ciljev. Perfekcionizem tako nemalokrat zaznamuje nizka produktivnost dela. Ob tem s perfekcionizmom zamujajmo tudi številne priložnosti, hitrejši tekmeci pa nas začnejo prehitevati po desni. Problemi perfekcionizma so tudi težko sprejemanje odločitev, nezmožnost delegiranja nalog drugim, zapravljanje časa z nepomembnimi nalogi, nalaganje nepotrebnega dodatnega stresa in demoraliziranje celotne delovne ekipe. Poleg tega lahko nerealna pričakovanja do sebe zelo verjetno poškodujejo samopodobo in samozavest posameznika. Čeprav odlično opravljeno nalogo sicer spremlja občutek zadovoljstva, pa ta ne traja dolgo, saj si bo perfekcionist kmalu postavil še višja merila.

Podjetja cenijo zaposlene, ki so predani in osredotočeni na svoje delo. Čeprav na delovnem mestu ni prostora za napake, pa imajo nerealno visoki standardi izvajanja nalog lahko hitro nasproten učinek. Perfekcionizem je lahko še posebej zaskrbljujoč pri starejših zaposlenih. Vztrajanje enako (pre)visokih pričakovanj lahko pri starejših še pogosteje vodi do izgube motiviranosti, slabega počutja, tudi depresije in anksioznosti. Iskanje ravnotežja med stremljenjem k uspehu in potrebo po popolnosti je lahko ključna pri skrbi za uspešnost posameznika na delovnim mestu, za njegov razvoj in za varovanje njegovega zdravja. Pri tem igrajo pomembno vlogo izobraževanja in usposabljanja na delovnem mestu, odprta komunikacija v vse smeri ter ustrezno vodenje in upravljanje zaposlenih.

Vabljeni k spremljanju spletne strani projekta https://projekt-polet.si, kjer lahko izveste več o podobnih vsebinah.


 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.