V nadaljevanju povzemamo glavne rešitve oziroma ukrepe za pomoč gospodarstvu za omilitev posledic, ki so jih povzročile poplave v avgustu 2023.

1. SPREMEMBE V OKVIRU ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ (ZOPNN-F)

• Sprememba 17. člena prehodnih določb ZOPNN-F (odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb javnih skladov).

• V drugem odstavku je dodano, da vlogo lahko predložijo vsi kreditojemalci javnega sklada, ki so oškodovani zaradi posledic poplav v avgustu 2023.
• V tretjem odstavku je dodano, da v času trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb javnim skladom se obresti in drugi stroški ne obračunavajo in plačujejo.

• Dopolnitev 30. člena prehodnih določb ZOPNN-F (začasni ukrep na področju plačane odsotnosti prostovoljca).
• Nov četrti odstavek določa, da delodajalec zahteva povračilo izplačanega nadomestila plače prostovoljcem z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo, pri Upravi RS za zaščito in reševanje po postopku v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki urejajo pravico do nadomestila plače ter način izplačevanja nadomestil.
• Sprememba 40. člena prehodnih določb ZOPNN-F (obveznosti delodajalca v okviru začasnega ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo).

• Delodajalec v obdobju prejemanja in tudi za obdobje po prenehanju prejemanja delnega povračila nadomestila plače, ki je enako obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače, ne sme začeti:
• postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali
• odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do delnega povračila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja.
• Delodajalec ne more uveljavljati delnega povračila nadomestila plače za delavca v času teka odpovednega roka.

• Spremembe v okviru začasnih ukrepov za samozaposlene.

• Sprememba tretjega odstavka 48. člen à upravičenec lahko vloži izjavo do zadnjega dne v mesecu v septembru, oktobru, novembru, decembru 2023 oz. januarju 2024 za pretekli mesec ali za več preteklih mesecev skupaj za obdobje od 4.8.2023 do 31.12.2023. Izplačilo se izvede desetega v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.
• Sprememba 50. člena à pomoč prejmejo vsi, ki so se jim znižali čisti prihodki od prodaje na letni ravni za 25 % v letu 2023 glede na leto 2022.

 

• Na novo so določene kazenske določbe, ki jih določa 14. člen interventnega zakona.

 

1. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN OPRAVLJANJA STORITEV TUJCEV (89. – 100. ČLEN)

• Ukrep nanaša na delavce, ki so državljani tretjih nevizumskih držav.
• Omejitev le na dela, vezana na odpravo posledic poplav in plazov. Minister za delo, določi poklice in dejavnosti, ki so nujni za odpravo in preprečitev posledic poplav in plazov in v katerih se lahko zaposlujejo tuji delavci.
• Dovoljenja in soglasja ZRSZ obravnava prednostno (v 10 dneh od prejema popolne vloge za izdajo dovoljenja ali zahtevka). Postopek podrobneje urejajo 89. – 100. člen interventnega zakona.
• Ukrep velja do 31. avgusta 2024.

 

1. OBVEZEN SOLIDARNOSTNI PRISPEVEK (102. ČLEN)

• Ukrepi veljajo za leto 2023 in 2024.
• Zavezanci, ki so fizične osebe (po določbah ZDoh-2 rezidenti RS in zavezanci za dohodnino za leto 2023 oz. 2024)

• Obveznega solidarnostnega prispevka ne plačajo fizične osebe, katerih skupna osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka, ne presega 35 % povprečne plače zaposlenih v RS za leto 2023 oz. 2024 (3. ods.).
• Osnova za obračun vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki se po ZDoh-2, vštevajo v letno davčno osnovo za leto 2023 oz. 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo, z izjemo plačila za poslovno uspešnost (4.odst.). Obvezni solidarnostni prispevek se plačuje od osnove po stopnji 0,3 %.
• Osnova za obračun od dohodkov iz dejavnosti je davčna osnova dohodka iz dejavnosti pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oz. 2024 (5. odst). Obvezni solidarnostni prispevek se plačuje od osnove po stopnji 0,8 %.
• Osnova za obračun tudi vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki se v skladu z ZDoh-2, ne vštevajo v letno davčno osnovo in so prejeti oziroma doseženi v letu 2023 oz. 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodkov iz dejavnosti, dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine oz. se ne vštevajo v davčno osnovo (6.odst). Obvezni solidarnostni prispevek se plačuje od osnove po stopnji 0,3 %.

 

• Pravne osebe (zavezanci po ZDDPO-2 za leto 2023 oz. 2024, razen zavezancev, ki so opredeljeni kot zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti).

• Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka za pravne osebe je davčna osnova po ZDDPO-2 pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oz. 2024 oz. za davčno obdobje, ki se začne v letu 2023 oziroma 2024 (7.odst.). Obvezni solidarnostni prispevek se plačuje od osnove po stopnji 0,8 %.
• Pravne osebe obvezni solidarnostni prispevek obračunajo same na način, v rokih in po postopku obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2023 oziroma 2024 (15. ods.)
• Obvezni solidarnostni prispevek se za posamezno leto zmanjša za obračunan prispevek delavca oz. delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije zaradi solidarnostne delovne sobote, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka (12.odst.).
• Obvezni solidarnostni prispevek odmeri FURS fizičnim osebam v postopku odmere dohodnine za leto 2023 oz. 2024 za posamezno leto (13.odst.).
• Fizičnim osebam, opredeljenim v 5. in 6. odstavku FURS izda odločbo o odmeri obveznega solidarnostnega prispevka od teh osnov do 31.12.2024 oz. 31.12.2025.
• Glede pobiranja, pravnih sredstev, odpisa, odloga in obročnega odplačevanja, zastaranja in drugih vprašanj se uporabljajo določbe ZDavP-2 (18.odst.).
• Obvezni solidarnostni prispevek se zbira na posebni namenski donacijski postavki v proračunu Republike Slovenije in je vir financiranja Sklada za obnovo Slovenije (19.odst.)

 

1. SOLIDARNOSTNA DELOVNA SOBOTA (101. ČLEN)

• Delodajalec lahko po posvetovanju s sindikatom oz. svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci pri delodajalcu, določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Kot slednje se šteje tudi drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto (1.odst.).
• Ne glede na ZDR-1, delavec na podlagi predhodnega pisnega soglasja opravlja delo na solidarnostno delovno soboto preko polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa ter prispeva znesek plače iz petega odstavka tega člena (2.odst).
• Z izjemo dela preko polnega oz. dogovorjenega delovnega časa mora delodajalec pri organizaciji delovnega procesa na solidarnostno delovno soboto upoštevati določbe ZDR-1,  delovnem času, odmorih in počitkih (3.odst).
• Sredstva za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov avgusta 2023, prispevajo delavci, ki so v delovnem razmerju pri pravnih in fizičnih osebah v RS, ter delodajalci, ki bodo na te dneve organizirali delovni proces (4.odst.)
• Prispevek delavca za Sklad za obnovo Slovenije je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote po obračunanih davkih in obveznih prispevkih za socialno varnost. Prispevek delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije je enak znesku, ki ga prispeva delavec (5.odst.)
• Delodajalec sam izračuna prispevek delavca in delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije v obračunu prispevka za Sklad za obnovo Slovenije, ki se šteje za obračun davka.

Obračun prispevkov delodajalec predloži FURS v mesecu po mesecu, v katerem je organiziral solidarnostno delovno soboto (obrazec na svoji spletni strani objavi FURS), plača pa v desetih dneh po predložitvi obračuna (6.odst.).

• Prispevek delodajalca po tem členu v Sklad za obnovo Slovenije se ne šteje za olajšavo za donacije ali odhodek po ZDDPO-2 in ZDoh-2 (7.odst).
• Prispevki so vir financiranja Sklada za obnovo Slovenije (9.odst).

 

1. ZAČASNI UKREP POVRAČILA IZPLAČANIH PLAČ DELAVCEM, KI ODPRAVLJAJO POSLEDICE POPLAV IN PLAZOV PRI DELODAJALCU (138. – 147. ČLEN)

• Upravičenci: pravico do povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri svojem delodajalcu, lahko uveljavlja vsak delodajalec v RS, registriran najpozneje na dan 2.8.2023, ki je odredil delavcem obveznost opravljanja drugega dela zaradi posledice poplav in plazov, razen:

• neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz. proračuna občine,
• delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti, in ima na dan 2.8.2023 več kot 10 zaposlenih,
• tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS.

• Kot odpravljanje posledic poplav in plazov se šteje odreditev obveznosti opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin v skladu z ZDR-1, z namenom ponovne zmožnosti zagotavljanja dela delavcem iz sklenjenih pogodb o zaposlitvi pri delodajalcu.(138.člen)

 

• Upravičeno obdobje: delodajalec je upravičen do povračila izplačanih plač delavcem, dokler trajajo okoliščine, ki upravičujejo odreditev obveznosti opravljanja drugega dela v skladu z ZDR-1, vendar najdlje do 3.9.2023. Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi tega zakona, je delodajalec upravičen do povračila izplačanih plač tudi za obdobje od 3.8.2023, če je odredil delavcem obveznost opravljanja drugega dela zaradi posledice poplav in plazov. (139.člen)

 

• Pravice in obveznosti delavcev: začasni ukrep povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri svojem delodajalcu, ne posega v pravice in obveznosti, ki jih imajo delavci v primeru odreditve obveznosti opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin na podlagi 169. člena ZDR-1. (140.člen)

 

• Višina in izplačilo povračila plače: Izplačane plače delavcem, ki jim je delodajalec odredil obveznost opravljanja drugega dela odpravljanja posledic poplav in plazov, RS povrne v celoti, vendar največ do višine povprečne mesečne plače v RS za mesec maj 2023. Povračilo izplačane plače se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila plače na podlagi tega zakona. ZRSZ delodajalcu ne poravna obračunanih plač, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni. (141.člen)

 

1. UKREPI V OKVIRU JAVNIH NAROČANJ (28. ČLEN)

• Ne glede na 96. člen ZJN-3 lahko naročnik do 31.3.2024 odstopi od pogodbe o izvedbi javnega naročila:

• če zaradi izrednih okoliščin, nastalih zaradi odprave posledic poplav in plazov, na katere ni mogel vplivati in jih predvideti, postane izvedba javnega naročila nemogoča, ali
• če predmet javnega naročila za naročnika zaradi posledic poplav in plazov postane nepotreben, ali
• zaradi potrebe po zagotavljanju proračunskih sredstev za postopke javnih naročil, namenjenih odpravi posledic poplav in plazov z namenom preprečitve nastanka morebitne nadaljnje grozeče škode, pri čemer lahko odstopi le od tistih pogodb o izvedbi javnega naročila, ki glede na okoliščine niso več prioriteta.

 

1. 120. ČLEN UREJA TUDI UKREPE NA PODROČJU NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA.

 

1. ZAČASNI UKREP NA PODROČJU BANČNIH POSOJIL (152.-155.ČLEN)

• Banka ali hranilnica s sedežem v RS ali podružnica banke države članice, ki ima sedež v RS in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravlja bančne storitve na območju Republike Slovenije, odobri kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi posledic poplav ali plazov, odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezna obveznost iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do 31. julija 2023 še ni zapadla v plačilo (1.odst.152.člena)

 

• Za kreditojemalca se šteje:

1. gospodarska družba, ustanovljena po ZGD-1, ki ima sedež v RS, in ki utrpi škodo v višini najmanj 100.000 €;

2. zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z ZDR-1, ali samozaposlena oseba, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v RS, in ki utrpi škodo v višini najmanj 10.000 €;

 

3. nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in ki utrpi škodo iz prejšnjega odstavka v višini najmanj 10.000 €;

 

4. fizična oseba, ki je državljan RS in ima stalno prebivališče v RS, in ki utrpi škodo iz prejšnjega odstavka v višini najmanj 10.000 €.

 

• Kreditojemalec naslovi na banko vlogo za odlog plačila najpozneje do 31.12.2023. Vlogo mora kreditojemalec utemeljiti. Podrobnosti so določene v 4. odst. 152. člena.
• Banka in kreditojemalec se lahko sporazumno dogovorita za rok glede plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.
• Določbe tega zakona, ki se nanašajo na odlog plačila, se uporabljajo tudi za obveznosti iz kreditne pogodbe, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju.
• Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Opozarjamo na ureditev posledic odloga, ki jih ureja 153. člen.
• Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke, in mu natečene obresti za pretečeno obdobje odloga obračuna po pogodbeni obrestni meri (154.člen).

 

1. OSTALI DAVČNI IN FINANČNI UKREPI

• 19. člen ureja zbiranja sredstev in razdeljevanje sredstev v okviru gasilstva.

 

• 20. člen interventnega zakona ureja ugodno davčno obravnavo za uničeno opremo. Zavezancu po ZDDPO-2 in zavezancu po ZDoh-2 ne glede na šesti odstavek 55.a člena ZDDPO-2 oz. šesti odstavek 66.a člena ZDoh-2 ni treba povečati davčne osnove, če je do odtujitve opreme prišlo na podlagi uničenja zaradi poplav in plazov.

 

• 61. člen ureja posebno ureditev izplačila enkratne solidarnostne pomoči.

• Ne glede na 52. člen ZOPNN-F, ob pogojih iz 52. člen ZOPNN-F, se solidarnostna pomoč lahko izplača v več delih.
• Plačnik davka lahko popravlja predhodno predloženi obračun davčnega odtegljaja, če je bila od izplačane enkratne solidarnostne pomoči pred uveljavitvijo 52. člena ZOPNN-F oz. za drugo in vsako nadaljnje izplačilo do uveljavitve tega zakona upoštevan ta člen izkazana previsoka davčna obveznost. Plačnik davka lahko vloži popravek obračuna najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona (uporaba določb tretjega do sedmega odstavka 54. člena ZDavP-2 v zvezi s 57. členom ZDavP-2).

 

• 103. člen. Javna sredstva, pridobljena iz naslova zaposlovanja invalidov, skladno z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in ki jih delodajalci, ki presegajo kvoto zaposlenih invalidov, invalidska podjetja in zaposlitveni centri (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) vodijo na posebnem kontu (konto 96), lahko do 31.12.2023 porabijo tudi za sanacijo nastale škode zaradi poplav in plazov, in sicer za nakup opreme, ki je bila poškodovana do višine stanja neamortizirane vrednosti in nakup materiala ter rezervnih delov, ki so bili poškodovani in se uporabljajo v proizvodnji.