obveščamo vas, da je Državni zbor na svoji seji dne 22. 11. 2024 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1M) ter nov Zakon o kritični infrastrukturi.

I.                    Novela ZGD-1M za poslovanje družb uvaja novosti glede:

• javnega poročanja za multinacionalne družbe - večje obvladujoče družbe in družbe, ki niso v skupini, katerih prihodek v dveh preteklih zaporednih poslovnih letih obakrat presega 750.000.000 evrov in ki multinacionalno poslujejo bodo zavezane k povečanju preglednosti v zvezi z dejavnostmi. K poročanju bodo zavezane tudi njihove srednje in velike družbe ter podružnice.;
• poročanja o trajnostnosti - posodabljajo se obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, tako da je določen širši obseg zavezancev za poročanje (vse velike družbe ter vse srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi - razen mikro družb), širši obseg in vsebina informacij, o katerih je treba poročati, ter tudi večji nadzor nad vsebino poročanja s strani revizorjev. Poročilo o trajnostnosti, ki nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju, bo tako veliko obsežnejše. Poročilo o trajnostnosti mora biti pripravljeno v enotni elektronski obliki na podlagi enotnih standardov trajnostnega poročanja, sprejetih s strani Evropske komisije.

 

Prehodne določbe:

Nove določbe, ki se nanašajo na poročilo o trajnostnosti in konsolidirano poročilo o trajnostnosti  se pričnejo uporabljati:

1. za poslovno leto, ki se začne v letu 2024, za:

− velike družbe, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na bilančni presečni dan večje od 500,

− obvladujoče družbe, ki so subjekti javnega interesa in ki skupaj z odvisnimi družbami dosegajo pogoje za velike družbe iz petega odstavka 55. člena zakona, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %, ter katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na dan bilance stanja na ravni skupine večje od 500;

 

2. za poslovno leto, ki se začne v letu 2025, za:

− velike družbe, razen za tiste iz prve alineje prejšnje točke,

− obvladujoče družbe, ki skupaj z odvisnimi družbami dosegajo pogoje za velike družbe iz petega odstavka 55. člena zakona, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %, razen za tiste iz druge alineje prejšnje točke;

 

3. za poslovno leto, ki se začne v letu 2026, za:

− majhne in srednje družbe, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu, razen za mikro družbe,

− majhne in nekompleksne institucije, če gre za veliko družbo oziroma majhno ali srednjo družbo, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ki ni mikro družba,

− lastne zavarovalnice in pozavarovalnice po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, če gre za veliko družbo oziroma majhno ali srednjo družbo, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ki ni mikro družba.

Določbe zakona, ki se nanašajo na opremo poročila o trajnostnosti z oznakami, se začnejo uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje. Določbe glede poročila o trajnostnosti v zvezi s tujim podjetjem iz tretje države se začnejo uporabljati za poslovno leto, ki se začne v letu 2028.

 

IZJEMA: Majhna in srednja družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, se lahko odloči, da ne pripravi poročila o trajnostnosti pred 1. 1. 2028, vendar mora v poslovnem poročilu na kratko pojasniti, zakaj poročila o trajnostnosti ni pripravila.

 

Družba, ki pripravi poročilo o trajnostnosti oz. konsolidirano poročilo o trajnostnosti, lahko v prvih treh letih od nastanka obveznosti poročanja, kadar niso na voljo vse potrebne informacije o vrednostni verigi, pojasni, kaj je storila za njihovo pridobitev, zakaj vseh potrebnih informacij ni bilo mogoče pridobiti in kako jih namerava pridobiti v prihodnje.;

• uravnoteženosti spolov;
• prerazvrščanja družb po velikosti - razvrstitev družb ali skupin med mikro, majhne, srednje ali velike družbe ali skupine temelji na izpolnjevanju dveh od treh meril velikosti: vrednosti aktive in čistih prihodkov od prodaje ter povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu. Merili glede vrednosti aktive in čistih prihodkov od prodaje se povečata za približno 25 odstotkov. Te določbe se začnejo uporabljati za poslovno leto, ki se začne v letu 2024.;
• označevanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov na vidnem mestu na poslovnih naslovih.

 

 

II.                   Najpomembnejše rešitve novega Zakona o kritični infrastrukturi:

• identificira se 11 sektorjev kritične infrastrukture - sektor energetike, prometa, bančništva, infrastrukture finančnega trga, zdravja, pitne vode, odpadne vode, digitalne infrastrukture, javne uprave, vesolja ter pridelave, predelave in distribucije živil;
• določitev nacionalnega okvira za odpornost kritičnih subjektov, ki obsega strategijo za odpornost kritičnih subjektov in nacionalno oceno tveganja;
• določen je postopek ugotavljanja in določanja kritičnih subjektov, kritičnih subjektov posebnega evropskega pomena in kritične infrastrukture;
• opredeljeni so ukrepi za zagotavljanje odpornosti kritičnih subjektov pri opravljanju bistvenih storitev;
• mehanizem za priglasitev izrednih dogodkov.

Vlada mora do 17. julija 2026 določiti kritične subjekte in njihove kritične infrastrukture, v šestih mesecih od uveljavitve zakona pa določiti bistvene storitve, podsektorje sektorjev kritične infrastrukture, nosilce sektorjev, kategorije subjektov ter mejne vrednosti kriterijev za ugotavljanja kritičnih subjektov. Kritični subjekti bodo morali pripraviti načrt za odpornost v devetih mesecih po prejemu obvestila o njihovi določitvi. GZS bo imela možnost sodelovati pri pripravi vsebine Uredbe o ugotavljanju, določanju in odpornosti kritičnih subjektov.

Oba zakona bosta začela veljati 15.dan po objavi v Uradnem listu RS.