Inovacije v letu 2003 v celjski regiji

OZ Celje letos že četrtič zapored podeljuje priznanja in diplome  inovacijam, ki se prijavljajo na natečaj za izbiro najboljših inovacij v celjski regiji za preteklo leto. Začeli smo z izbiranjem za najboljše inovacije v letu 2000, nadaljevali za  leto 2001, 2002 in letos za 2003.

Vzporedno s temi aktivnostmi smo v OZ Celje  v teh letih organizirali več posvetov in seminarjev za člane, kjer smo ne samo opozarjali na potrebo po ponovni oživitvi inovativne dejavnosti, ampak  predvsem skušali pomagati izgrajevati ustrezno okolje in instrumentarij za podporo inovativni dejavnosti v podjetjih (primeri dobre prakse, patentno pravo, zaščita blagovnih znamk in modelov, podatkovne baze itd.)

Sama akcija izbire najboljših inovacij v regiji ima  spodbujevalni, to je motivacijski učinek na okolje in promocijski  učinek za inovatorje in podjetja, ki pri tem sodelujejo.

To je z lanskim letom še poudarjeno s tem, ko smo za leto 2002 izbirali tudi prvič najboljše inovacije na državni ravni  in sicer izmed najboljših treh inovacij v vsaki od OZ, ki pri tem sodelujejo (lani 10 OZ, letos bo predvidoma že vseh 13).

V teh 4 letih  smo v  takšno obliko spodbujanja inovativnosti  uspeli  vključiti skupaj 47 inovacijskih predlogov  in smo podelili skupaj 5 zlatih priznanj, 7 srebrnih, 18 bronastih  ter 17 diplom.

Samo za leto 2003, ko je odziv doslej najboljši, se je prijavilo 19 predlogov iz 11 različnih podjetij, komisija za inovacije pa je predlagala UO v potrditev 3 zlata, 2 srebrna in 9 bronastih priznanj, ter 5 diplom.

Na OZ se zelo zavedamo, da je to le ena od možnih spodbujevalnih dejavnosti v korist razmaha inovativnosti, prav tako pa vemo, da je število uvedenih inovacij v podjetjih celjske  regije bistveno večje, trdim pa, da  za povečanje konkurenčnosti  regijskega gospodarstva še bistveno premajhno.

V dosedanjem pripravljalnem obdobju na vstop v EU in od leta 1990, ko je naše gospodarstvo skoraj tretjino dotedanje  blagovne menjave z Jugoslavijo preusmerilo na trge Evrope in sveta, smo gotovo dosegli zelo pomembne rezultate, predvsem pa smo se pričeli primerjati z rezultati razvitih. Razkril se je velik zaostanek na skoraj vseh indikatorjih razvoja in pričela se je tekma za dohitevanje najboljših.

Vstop v EU še zdaleč ne pomeni, da smo dosegli razvite, moral bi nas le še dodatno opozoriti, da če ne bomo pospešeno zmanjševali zaostanka za razvitimi, potem od vstopa v EU ne bomo imeli koristi.

Vstop v EU pomeni srečevanje še z večjo konkurenco povsod-doma in na tujem (prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile)

Kljub temu, da je slovensko gospodarstvo v povprečju zadnjih 9 let imelo za približno 1,8 odstotne točke hitrejšo gospodarsko rast (BDP/prebivalca) kot povprečje EU-15 in doseglo že  skoraj 72% vrednosti povprečja EU-15 so razvojni zaostanki, merjeni skozi distanco v letih do povprečja EU po Svetličiču naslednji:

• BDP/ preb.                                                   16 let
• produktivnost (BDP/zapos.)                            18 let
• izvoz na prebivalca za uspešnimi drž.              10-30
• delež preb. s terciarno izobr.                         10 let
• delež zaposl. v storitvenih dej.                       21 let
• izvoz tehn.intenz.izdelkov/preb                        10-24 let
• kar 13 od 15 držav EU ima pri BDP/zaposl.      10-30 let prednosti pred Slovenijo

Dr. Lahovnik, predvideni kandidat  za gospodarskega ministra poudarja, da v globalni konkurenci pridobivajo tisti, ki razvijajo inovativne proizvode in storitve. Hkrati ugotavlja, da bi Slovenija dohitela razvitost EU-15:

• do leta  2015, ob pogoju, da v naslednjih letih za 3 odstotne točke presega rast povprečja EU-15
• do leta 2020, ob pogoju, da v naslednjih letih za 2 odstotni točki presega rast povprečja EU-15
• do leta 2035, ob pogoju, da v naslednjih letih za 1 odstotno točko presega rast povprečja EU-15

Dr. Lahovnik ugotavlja, da Slovenija  ne zmanjšuje  zaostanka na deležu visoko tehnoloških dejavnosti, tu celo že zaostaja za Češko, Madžarsko. Opozarja na potrebo po ustrezni industrijski politiki tudi po vstopu v EU, ko bo monetarna in  ZT politika v večjem obsegu prenesena na EU in je kritičen, da se skoraj 80 % državnih pomoči usmerja v tehnološko nezahtevne dejavnosti, v visoko tehnološke dejavnosti pa le okoli 2 %.

Že omenjeni dr. Svetličič trdi, da Slovenija ni dobro pripravljena na družbo, temelječo na znanju in opozarja, da so potrebne inovacije na vseh področjih (proizvodnem, storitvenem, organizacijskem,..) in miselni preobrat v družbi o potrebi po inovativnosti.

Tudi UMAR v letošnjem  Poročilu o  razvoju (marec 2004) opozarja, da  se je  znižala stopnja kompleksne nacionalne konkurenčnosti in da je nujno nadaljevati strukturne spremembe.

Iz tega poročila izhaja prav tako nekaj resnih ugotovitev, ki  ne prispevajo k zmanjševanju zaostanka za razvitimi in opozarjajo na deficit na razvojnem področju.

-pri številu raziskovalcev/1000 prebivalcev se zaostanek Slo za EU povečuje

1996-2001  je imela Slo med 4,2 in 4,8 raziskovalca/1000 prebivalcev. Za EU smo v letu 1999 zaostajali za 0,7 raziskovalca/1000 prebivalcev
2001 smo zaostajali za 1,1 raziskovalca/1000 prebivalcev
(Švedska 2001=5,5 raz./1000 preb.,Finska 9,2/1000 preb)

-število mladih raziskovalcev kot potenciala skromno narašča, v letu 2001 se je celo zmanjšalo za 11,9%.Med vsemi raziskovalci je mladih v letu 2001 bilo 18,4%, od skupaj 829 mladih raziskovalcev v letu 2001 jih je v poslovnem sektorju delovalo zgolj 45 ali 5,4%!!!

-premalo raziskovalcev se nahaja v poslovnem sektorju, po teh primerjavah Slo zaostaja za EU  za 17,7%!!

-bruto družbeni izdatki za RR dejavnost v letu 2001 v Slo 1,57 % BDP, EU-15 1,98%

(Belgija 2,17%, Danska 2,40%, Finska 3,4%, Francija 2,23%)

Države pristopnice vse manj kot 1%, razen Češke 1,3%

-produktivnost dela v Slo in EU (kot BDP/zaposlenega)

Slovenski tržni delež v državah, pomembnih trgovinskih partnericah je padel iz 0,6% v letu 1995 na 0,49% v letu 2000 ob sicer živahni rasti izvoza (letno okoli 8%), kar pa je sicer posledica rasti izvoznih trgov, ne pa izboljšanja konkurenčnosti.

Zanimiva je namreč struktura blagovnega izvoza (Umar letno poročilo 2004) za leto 2002:

• Lizbonski razvojni cilji se spremljajo po 14 strukturnih kazalnikih. Iz poročila UMAR za leto 2004 izhaja, da je Slovenija v zaostanku za povprečjem EU  pri 7 kazalnikih in sicer:
• BDP p.c                   raven 70
• produktivnost dela    raven 69,4
• bruto  izdatki za RR   slo 1,6%, EU 2%
• relativna raven cen    raven 70
• stopnja zaposlenosti starejših oseb
• emisije toplogrednih plinov
• energetska intenzivnost gospodarstva

Gospodarstvo celjske regije

V vseh zadnjih letih je bilo celjsko gospodarstvo po ključnih indikatorjih razvoja (BDP/preb., dodana vrednost na zaposlenega, kupna moč-bruto plače, dohodnina, stopnja nezaposlenosti,..) v relativnem zaostanku za povprečjem Slovenije.

Nekaj rezultatov regije za 2003 je že obdelanih glej Skep-Regije, tekoča gospodarska gibanja 2003.

Je pa še nekaj karakterističnih pokazateljev iz rangiranja slovenskih naj podjetij v letu 2003 (uvrstitve regijskih podjetij med naj-50 za leto 2003)

-po prodaji v EU
17. Unior
22. Cinkarna
48. Štore Steel

-po skupni prodaji na tuje trge
24. Unior
27. Cinkarna
50. Comet

-največji čisti izvozniki
18. Unior
20. Cinkarna
41. Comet

-po načrtu prodaje v EU 2004
20. Unior
24. Cinkarna

Ključni dejavnik za povečanje konkurenčnosti malega slovenskega gospodarstva, ki v EU-25 predstavlja 0,4% prebivalstva, 0,3% BDP in 0,7% zunanjetrgovinskih tokov je v:

• povečanju inovacijske dejavnosti
• večji povezanosti raziskovalno razvojnih dejavnosti, univerz z gospodarstvom
• spremenjeni miselnosti, ki terja kvalitativne spremembe

Podjetja bi morala dati večji poudarek tehničnemu področju, razvoju izdelkov in tehnologij, se bolj usmeriti na določene niše, ker je le to rešitev za male ekonomije. Omogočati bi morala zaposlovanje mladih raziskovalcev, načrtovati pa tudi pravočasno dolgoročne potrebe po ustreznih strokovnih kadrih zaradi skladnega razvoja izobraževalnih programov.

Brez razvojno uspešnih izdelkov  ni možno povečevati izvoza, brez tega ni rasti BDP, ni rasti dodane vrednosti in ni blaginje.

OZ bo še naprej spodbujala v to smer in dajala še več podpor pri prenosu dobrih praks in usposabljanju za menedžement inovacij, proizvodnje.Pomagati razvijati inovacijsko kulturo  v širšem okolju, v zakonodaji pa si prizadevati za olajšave  pri vlaganjih v razvoj in ustrezne davčne spodbude.