Tiskovna konferenca Združenja računovodskih servisov celjskega območja

Združenje računovodskih servisov celjske regije deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Celje že peto leto. Tiskovno konferenco je sklicalo zaradi želje seznaniti širšo javnost z aktivnostmi in problemi, s katerimi se srečujejo. 

Združenje računovodskih servisov ima po podatkih na dan 14.10.2002 3.081 članov, od katerih je 1.410 družb in 1.671 samostojnih podjetnikov posameznikov. V celjski regiji je 258 članov, treba pa je poudariti, da računovodsko dejavnost opravljajo tudi družbe oziroma posamezniki, ki so glede na Standardno klasifikacijo dejavnosti razvrščeni v drugo dejavnost.   

V svojem planu dela poudarjajo:

• sodelovanje z Upravnim odborom Združenja računovodskih servisov Slovenije - naša predstavnica je Simona Novak,
• vsako leto organiziramo srečanje s predstavniki DURS Celje, na katerem pride do izmenjave mnenj o našem in njihovem delu. Srečanja so se izkazala za zelo koristna, saj tako predstavnikom Dursa povemo, s kakšnimi težavami se srečujemo pri našem delu, oni pa nas prav tako opozarjajo na najpogostejše napake in težave, ki jih imajo pri poslovanju s pravnimi in fizičnimi osebami,
• izobraževanje članov sekcije poteka na razne načine. Udeležujejo se seminarjev v sklopu ciklusa letnih seminarjev, organiziranih preko Društva računovodij in finančnih delavcev, kakor tudi delavnicah organiziranih preko našega združenja in seminarjev in delavnicah organiziranih s strani GZS,
• urejanje spletnih strani celjskega združenja;
• družabna srečanja: ob obletnicah delovanja, ob novem leltu, udeležba na športnih igrah računovodskih servisov,
• udeležba na kongresu računovodskih servisov,
• spremljanje predpisov in seznanjanje članov novosti, pripombe v teku sprejemanja in sodelovanje pri pripravi predpisov, npr.s pomočjo podpore regijskih poslancev smo uspeli prestaviti rok za oddajo letnih poročil z 28. februarja na 31. marec, kar je dodobra olajšalo delo računovodskim servisom,
• preko internega glasila GZS OZ Celje, ki ga naši člani prejemajo brezplačno, obveščamo o spremembah na področju sprejetih predpisov, napotujemo na spletne strani, ki so aktualne pri našem delu in objavljamo pomembnejše statistične podatke.
• izvajamo svetovanje s področja računovodstva, knjigovodstva in DDV, ki ga izvaja gospa Simona Novak ob torkih in četrtkih,
• v okviru ZRS smo sprejeli računovodsko tarifo, ki služi kot priporočilo za vrednotenje računovodskih storitev in je koristen napotek za vse servise. Vsem članom priporočamo uporabo le te, saj samo s pravilnim vrednotenjem našega dela lahko zagotavljamo kvaliteto našega dela,
• naše člane seznanjamo s Kodeksom združenja računovodskih servisov, ki predstavlja zapis pravil po katerih se ravnajo člani združenja pri opravljanju svoje dejavnosti.

Vodje računovodskih servisov morajo veliko truda vložiti v strokovno izobraževanje. V zadnjih dveh letih je prišlo do korenitih sprememb na tem področju. Stopilo je v veljavo F-poglavje Zakona o gospodarskih družbah, sprejeti so novi Slovenski računovodski standardi, ki so prinesli zelo veliko novosti na tem področju, ukinjena revalorizacija, uvedba prevrednotevanja, uvedba popolnoma novega računovodsko-knjigovodskega izrazoslovja..., nenehne spremembe Zakona in pravilnika o DDV, spremembe Zakona o delovnih razmerjih,  novela Zakona o obračunavanju davka od dobička pravnih oseb s pravilnikom o davčno priznanih stroških; Nov 39. standard o poslovanju s.p.-jev..., in še in še.

Vedeti moramo, da je vodja računovodskega servisa »širši« pojem kakor računovodja. Računovodja praviloma dela v podjetju, ki ima organizirane tudi ostale službe: pravno, kadrovsko, komercialno, prodajno,... in se ukvarja le z eno dejavnostjo (dejavnostjo podjetja, v katerem je zaposlen).

Vodja računovodskega servisa mora že zaradi tega,  da ima več strank, poznati in obvladati značilnosti za različne dejavnosti. Razen meril, ki jih določa kodeks poklicne etike računovodij, ki so zelo visoka in zajemajo izobraženost, olikanost, preudarnost, prizadevnost, resnicoljubnost, poštenost in voditeljske sposobnosti, mora vodja računovodskega servisa obvladovati še nekaj znanj  iz managementa, kadrovskega področja, komercialnega področja, ter pravnih vidikov gospod.poslovanja.

Naše združenje je v sodelovanju z DRFD Celje organiziralo izobraževanje za opravljanje izpita pri GZS za pridobitev CERTIFIKATA za vodjo računovodskega servisa.  V sklopu izobraževanja so udeleženci poslušali izvajanja in pridobivali znanja iz naslednjih tematskih sklopov:

• pravni vidiki gospodarskega poslovanja
• slovenski računovodski predpisi
• računovodski izkazi
• davki in druge dajatve
• pravna ureditev gospodarskega poslovanja
• management

Po zaključenem izobraževanju, so se nekateri udeleženci še samostojno 3 mesece pripravljali za izpit. Da je izpit zelo resen, potrjuje dejstvo, da se opravlja v pisni obliki (sedem ur) in je sestavljen iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu je potrebno odgovarjati na vprašanja iz vseh 6 tematskih sklopov. V praktičnem delu je potrebno uporabiti svoje znanje iz teorije in prakse in dokazati, da si zmožen sestaviti vse računovodske izkaze, ki jih določajo predpisi. Po opravljenem pisnem izpitu je še potrebno opraviti ustni izpit. Razen strokovnega znanja na njem se ocenjuje še »drža« kandidata, komunikativnost in splošni vtis.

Seznam oseb, ki so ta izpit opravile se nahaja na spletnih straneh GZS.   

Menimo, da je izpit nujno potreben. V našem združenju zagovarjamo, da smo pripravljeni in se nenehno dodatno izobražujemo in pripravljamo za prevzem obrtnikov, ki morajo z letom 2005 preiti na dvostavno knjigovodstvo. V svoje izpopolnjevanje in izobraževanje vlagamo zelo veliko časa in finančnih sredstev. (Opomba: izračun pri izobraževanju za vodjo finančnega servisa je pokazal, da je vsak posameznik vložil cca 500.000, 00 SIT, brez upoštevanega časa za hojo na predavanja, skupne vaje in študiranje doma). Vložili smo veliko v to in pričakujemo, da se naše znanje koristno uporabi.

Gospodarska zbornica in Obrtna zbornica Slovenije bi morale skupno svetovati svojim članom, da se obračajo na servise, ki imajo zaposlene osebe s tem izpitom, da uporabljajo njihove usluge. To je trenutni strošek, ki se v veliki meri dolgoročno zelo izplača. Mnenja smo, da bi Zavod za zaposlovanje na svojih delavnicah, ki jih prireja za ljudi, ki se odločijo za samozaposlitev, morala opozarjati na te stvari. Svoj prispevek k preprečevanju sive ekonomije pa bi po našem mnenju morala prispevati tudi Davčna uprava, ki v postopkih kontroliranja in inšpiciranja lahko takoj ugotovi ali računovodska dela opravlja strokovna oseba, ki je zaposlena ali ima za to delo prijavljeno svojo dejavnost.

Ker je naša dejavnost še sorazmerno mlada, se pri našem delu seveda srečujemo tudi z določenimi problemi, ki bremenijo tako servise, kot tudi uporabnike naših storitev. Neprestano se srečujemo s problemom sive ekonomije na področju našega delovanja. Večina malih obrtnikov oziroma samostojnih podjetnikov, ki s svojim delovanjem oziroma premoženjem ne dosegajo meje, zaradi katere bi morali voditi svoje poslovne knjige po dvostavnem knjigovodstvu, (vendar samo še do leta 2005) se raje odločajo za enostavno knjigovodstvo. Razlog za to je predvsem v tem, da po njihovem mnenju prihranijo nekaj sredstev, ki bi jih sicer morali za to delo plačati knjigovodskih servisom, tako pa to delo opravljajo sami, kakšen družinski član, največkrat pa kakšen upokojen knjigovodski delavec.  Ti subjekti pojmujejo računovodski servis kot nujno zlo ki je potrebno samo zato, da bo s svojimi izkazi zadostil zakonskim predpisom. Žal pa se ne zavedajo, da jim ravno korekten računovodski servis lahko prihrani marsikateri tolar s pravočasnim in pravilnim nasvetom.

Vsi računovodski servisi na celjskem se trudimo, da bi bile naše storitve kar se da kvalitetno opravljene v korist naših uporabnikov, zato bomo širšo javnost večkrat obveščali o delovanju našega združenja, o nalogah, ki si jih bomo zadali in pa o rezultatih opravljenih nalog. V našem interesu je, da se naša dejavnost zakonsko uredi, saj bomo le tako lahko zagotavljali kvaliteto na tem področju. S to konferenco ne želimo s prstom kazati na tiste, ki še niso dovolj usposobljeni za to delo, pač pa jih spodbuditi k dodatnemu izobraževanju, k pridobivanju certifikata za opravljanje računovodskih del. Uporabnikom računovodskih storitev pa polagamo na srce, naj pri odločitvi o tem, komu zaupati vodenje poslovnih knjig, dobro razmislijo, saj se na začetku najcenejša storitev na koncu ne izkaže vedno takšna.

V združenju se bomo še v naprej prizadevali, da se licenca za poklic vodja računovodskih servisov uzakoni. Pričakujemo, da bo eden od pogojev tudi opravljen izpit pri GZS.

Branka Artnak
Predsednica odbora združenja
računovodskih servisov celjskega območja

GZS OZ Celje
Ljubljanska 14/II
3000 Celje
Tel.: 03/426 74 00
Faks: 03/426 74 10
www.gzs.si/OZ_Celje

• Odbor (*.xls)