Nova delovnopravna ureditev za invalide

Ljubljana, 21.12.2005

I. UVODNA POJASNILA

Z 31. decembrom 2005 se bo izteklo obdobje absolutnega delovnopravnega varstva invalidov, v katerem so invalidi uživali posebno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali zaradi invalidnosti.

S 1. januarjem 2006 se bo v celoti začela uporabljati nova, specifična delovnopravna ureditev za invalide. Z vidika delodajalcev sta pomembni predvsem naslednji novosti nove ureditve:

• relativno delovnopravno varstvo invalidov: delodajalec bo lahko odpovedal pogodbo o zaposlitvi invalidu  iz poslovnih razlogov ali zaradi invalidnosti potem, ko bo utemeljenost podlage za odpoved ugotovila posebna Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki bo delovala pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• obvezna kvota zaposlovanja invalidov: delodajalci, ki zaposlujejo 20 ali več delavcev, bodo morali
• zaposlovati določeno število invalidov v skladu z Uredbo o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov s tem, da bodo obveznosti iz tega naslova delodajalci lahko izpolnili tudi z nadomestno kvoto s sklenitvijo letne pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom ali z invalidskim podjetjem,
• v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz kvote za vsakega manj zaposlenega invalida mesečno plačevati prispevek v višini 70 % minimalne plače (85.285 SIT).

II. ZAKONSKE IN PODZAKONSKE PODLAGE

• Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/02)
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1-UPB-3, Ur.l.RS, št. 104/05)
• Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI-UPB-1, Ur.l. RS, št. 100/05),
• Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Ur.l. RS, št. 111/05),
• Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (Ur.l. RS, št. 10/05 in 43/05),
• Akt o ustanovitvi Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov (Ur.l. RS, št. 92/04 in 117/04).

V pripravi so:

• predlog Pravilnika o sestavi in načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi,
• predlog Pravilnika o merilih za in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide,
• predlog Pravilnika o zaposlitvenih centrih,
• predlog Pravilnika o pogojih ustanavljanja, delovanja in izvajanja nadzora v invalidskih podjetjih,
• predlog Pravilnika o določitvi kriterijev za pridobitev statusa invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

III. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI INVALIDU S PONUDBO NOVE POGODBE O ZAPOSLITVI NA DRUGEM USTREZNEM DELOVNEM MESTU

Že do 13. 8. 2005 je delodajalec v skladu s 101. členom ZPIZ invalidu lahko odpovedal pogodbo o zaposlitvi pod pogojem, da mu je hkrati ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delo na drugem ustreznem delovnem mestu.

Od uveljavitve novele ZZRZI delodajalec lahko invalidu odpove pogodbo iz poslovnih razlogov ali zaradi invalidnosti in mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi

tudi pri drugem delodajalcu: zaposlitvenem centru ali invalidskem podjetju.

IV. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI INVALIDU

Če delodajalec invalidu ne more (nima dejanskih možnosti ali potrebe) omogočiti nadaljevanja delovnega razmerja, delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi:

• iz poslovnega razloga (razlog na strani delodajalca) ali
• zaradi invalidnosti (razlog na strani delavca).

Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu iz poslovnega razloga ali zaradi invalidnosti šele potem, ko od Komisije za ugotovitev utemeljenosti podlage za odpoved dobi pozitivno mnenje o utemeljenosti podlage za odpoved.

Delodajalec bo invalidu lahko odpovedal pogodbo o zaposlitvi po postopku in na način, kot ga na podlagi 75. in 116. člena ZDR določajo 102. in 103. člen ZPIZ ter 40. člen ZZRZI. Postopek odpovedi bo podrobneje določal Pravilnik o sestavi in načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (še ni objavljen).

Povzetek postopka odpovedi:

• odločitev delodajalca o odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu,
• vloga delodajalca Komisiji za ugotovitev utemeljenosti podlage za odpoved PoZ z obrazložitvijo in dokumentacijo, določeno s pravilnikom o delu Komisije,
• ogled pri delodajalcu s strani pooblaščenega delavca Zavoda za zaposlovanje,
• odločitev Komisije-odločba Komisije, poslana delodajalcu,
• odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu.

Mnenje: 30 dnevni rok, v katerem delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v skladu z ZPIZ in ZZRZI bo začel teči prvi naslednji dan po dnevu, ko bo delodajalcu vročena odločba Komisije (peti odstavek 88. člena ZDR).

V. KVOTNI SISTEM ZAPOSLOVANJA INVALIDOV

1. Kaj pomeni kvotni sistem

Kvotni sistem pomeni:

• obvezno zaposlovanje invalidov v obsegu, ki ga posebna uredba določa za posamezne dejavnosti (v odvisnosti od skupnega števila zaposlenih pri delodajalcu)

ali

• nadomestno izpolnjevanje kvote s sklenitvijo pogodb o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom ali z invalidskim podjetjem v predpisani minimalni letni vrednosti (letni stroški dela po pogodbi za vsakega invalida najmanj12 minimalnih plač)

ali

• plačevanje mesečnih prispevkov v višini 70 % minimalne plače za vsakega manj zaposlenega invalida v okviru kvote, določene s posebno uredbo.

Kvota je določena različno po dejavnostih, in sicer glede na področja v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi Standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02).

2. Uredba o določitvi kvote zaposlovanja invalidov

a) 2-odstotna kvota velja za:

• J) finančno posredništvo,
• L) dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje in
• M) izobraževanje;

b) 3-odstotna kvota velja za:

• K) poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve;

c) 4-odstotna kvota velja za:

• G) trgovino, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe in
• O) druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti;

d) 5-odstotna kvota velja za:

• I) promet, skladiščenje in zveze ter
• N) zdravstvo in socialno varstvo;

e) 6-odstotna kvota velja za:

• A) kmetijstvo, lov, gozdarstvo,
• B) ribištvo in ribiške storitve,
• C) rudarstvo,
• D) predelovalne dejavnosti,
• E) oskrbo z električno energijo, plinom in vodo,
• F) gradbeništvo in
• H) gostinstvo.

Dejavnost delodajalca kot zavezanca za kvoto je tista dejavnost, ki je razvidna iz obvestila o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti za poslovni subjekt AJPES.

Katere delodajalce zavezuje kvotni sistem

Kvotni sistem zavezuje delodajalce, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, razen tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov.

Povezane družbe

Povezane družbe po določbah Zakona o gospodarskih družbah, ki skupaj zaposlujejo najmanj 20 delavcev, so dolžne zaposlovati invalide v okviru določene kvote od celotnega števila vseh zaposlenih delavcev v povezanih družbah. Pri povezanih gospodarskih družbah se kvota izračuna za vsako posamezno povezano gospodarsko družbo posebej.

Kot povezana družba se po zakonu ne šteje invalidsko podjetje. Invalidsko podjetje se upošteva v kvoti kot oblika nadomestnega izpolnjevanja obveznosti na podlagi sklenjenih pogodb o poslovnem sodelovanju, ki jih mora delodajalec predložiti Skladu za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v roku 7 dni po sklenitvi.

Delodajalci z najmanj 20 in ne več kot 50 zaposlenimi

Kvota, določena z uredbo, se za zavezance, ki zaposlujejo najmanj 20 in ne več kot 50 delavcev, zniža za 1 odstotno točko.

Vštevanje v kvoto

V kvoto se vštevajo vsi invalidi, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za najmanj 20 ur tedensko. in so prijavljeni v zavarovanje skladno z Navodilom za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (Uradni list RS, št. 10/05 in 43/05).

Invalid, zaposlen v podporni zaposlitvi, se šteje za dva zaposlena invalida.

V primeru, da kvota ne predstavlja celega števila, se vrednosti do 0,5% zaokrožijo navzdol, vrednosti od vključno 0,5% pa navzgor.

Nadomestna izpolnitev kvote

Za izpolnitev kvote se šteje tudi sklenitev pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem, po kateri se priznavajo stroški dela v višini zneska 12 minimalnih plač letno za vsakega invalida, ki bi ga moral delodajalec zaposliti v okviru predpisane kvote.

V tej pogodbi, ki jo delodajalci lahko sklenejo z zaposlitvenim centrom ali invalidskim podjetjem v skladu z registriranimi dejavnostmi le – teh, morajo biti stroški dela posebej prikazani in dokumentirani. Delo po takšni pogodbi morajo opraviti zaposleni delavci v zaposlitvenem centru ali invalidskem podjetju. Zavezanec je dolžan o uresničitvi sklenjenih pogodb poročati Skladu kvartalno.

Pogodbe o poslovnem sodelovanju iz prejšnjega odstavka so dolžne gospodarske družbe posredovati Skladu za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v roku sedem dni po sklenitvi.

Nagrada za preseganje kvote

Delodajalec, ki zaposluje več invalidov, kot je določeno s kvoto, in delodajalec, ki zaposluje manj kakor 20 zaposlenih in ima zaposlene invalide, katerih invalidnost ni nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri tem delodajalcu, je upravičen do nagrade v višini 20 odstotkov minimalne plače na mesec za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto. Delodajalec, ki en mesec presega predpisano kvoto, vloži do 20. v naslednjem mesecu na sklad vlogo za nagrado za preseganje kvote.

Sklad delodajalcu izda odločbo, s katero mu prizna pravico do nagrade za preseganje kvote za začetni mesec, in še največ pet naslednjih zaporednih mesecev, v katerih bo presegal določeno kvoto zaposlenih invalidov. Nagrada se začne izplačevati najpozneje v 90 dneh od pravnomočnosti odločbe sklada.

VI. PLAČILO MESEČNEGA PRISPEVKA ZARADI NEIZPOLNJEVANJA KVOTE

Delodajalec, ki ne izpolni kvote, je dolžan mesečno ob izplačilu plač obračunati in plačati v Sklad prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70% minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. V primeru zamude s plačilom tega prispevka bo Sklad delodajalca pisno pozval k plačilu v naknadno določenem roku skupaj z zamudnimi obrestmi.

Delodajalci, ki ne bodo izpolnjevali kvote zaposlovanja invalidov, bodo morali prispevek plačevati od januarja 2006 dalje oziroma bodo prvi prispevek morali obračunati in plačati že ob izplačilu plač za mesec januar 2006.

VII. DRUGI KORISTNI PODATKI

Na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so brezplačno dostopni zakonski in podzakonski predpisi ter odgovori na najpogostejša vprašanja o izvajanju Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov: www.gov.si/mddsz/

Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov
Zemljemerska 12
1000 Ljubljana
Telefon: 01 232 3386
Faks: 01 231 4641
e-naslov: maruska.erbeznik@gov.si

Po zagotovilih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve naj bi vsi delodajalci do konca leta prejeli posebno zloženko s podrobnejšimi pojasnili in navodili za izvajanje nove, specifične delovnopravne ureditve za invalide.

Pravna služba GZS bo v mesecu januarju (po sprejemu Pravilnika o subvencijah) pripravila tudi podrobnejši pregled finančnih vzpodbud za zaposlovanje invalidov.

Lepo pozdravljeni !

Stane Valič, univ.dipl.prav.
Vodja Pravne službe

France Kokalj, univ.dipl.prav.
Samostojni svetovalec